»Ni bilo lahko iz tako obsežne in raznolike zbirke izbrati umetniških del. Zame je bilo predvsem pomembno, da obiskovalcem ponudim rdečo nit, ki jih bo vodila in ki dejansko obstaja le v kronološkem smislu.«
»Pomembno mi je bilo tudi to, da pokažem na tisto, kar je v umetnosti zanimalo Würtha, na tisto, kar so bile njegove preference. Na primer Richterja ali Kieferja, hkrati pa temu nisem želel dati velikega poudarka.«
»Mislim, da je tako postala razstava večplastna in da lahko obiskovalci prepoznavajo edinstvenost te zbirke, Würthov subjektivni pristop k zbiranju umetnin, opazijo njegovo radovednost in široko zanimanje za umetnost. In mislim, da bodo tudi zato obiskovalci na razstavi lahko odkrili nekaj novega.«
»Vse od tedaj ni bilo nobenih dokazov, ali slika še obstaja ali pa je trajno izgubljena. To je bil tako vznemirljiv trenutek, ko sem videla, da se je to slabo dokumentirano in domnevno neizsledljivo delo materializiralo, ko so z nami stopili v stik lastniki slike in sem ugotovila, o kakšnem zakladu govorijo.«
»Leopold Czihaczek ob klavirju je mojstrovina Schielejevega zgodnjega ustvarjanja ... Sedanji lastniki so se strinjali, da bodo sliko dali na razpolago Leopoldovemu muzeju v trajno izposojo. Ko jo očistimo in restavriramo, bomo imeli priložnost, da jo ponudimo na ogled javnosti kot del naše stalne predstavitve Dunaja v prvem desetletju minulega stoletja ter v muzejski edinstveni zbirki Schielejevih slik in risb.«
